Ženske smo glavna tarča svetovnega marketinga: »Žensko potrošništvo vrti svet«

Mag. Tjaša Ravnikar pojasnjuje, da je umologija – medicina misli, celostni pristop k razumevanju človeškega uma, ki pomaga prepoznati prednosti, miselne vzorce in notranje vire moči. Njeno delo temelji na raziskovanju sebe in ljudi, mediaciji, energijski komunikaciji ter praktičnih tehnikah, ki omogočajo dvig zavesti, izboljšanje odnosov in večjo življenjsko učinkovitost. Posebno pozornost namenja tako ženskam, kakor tudi moškim, njihovemu zavedanju moči in potrebam, ter preprečevanju preobremenjenosti, lažnih idealov in “multipraktik” pasti sodobnega življenja.

Kaj je medicina misli? Zakaj medicina?

Medicina misli naslavlja človekove možgane na delu, njegov um. Če smo se do danes naučili, da gremo k zdravniku, ko nas boli koleno; da sta za človeško splošno dobrobit, zdravost in dolgoživost pomembna tako fizično, kakor tudi psihično zdravje, potem je končno čas, da osvojimo termin medicina misli. Slednja nudi celostna, sistematizirana in praktično naravnana znanja, s katerimi spreminjamo svoj um, svojo kontrolno ploščad, od koder vse izhaja. Medicina, ker znanja, ki jih dostavlja zdravijo, ohranjajo zdravje, dvigujejo kvaliteto bivanja vsakega posameznika in nasploh širijo miselne konstrukte, v katerih smo individualno, kakor tudi kolektivno “ujeti”. Medicina misli je nepogrešljiv del znanj o ustroju človeka za njegovo celostno in optimalno “obravnavo” ter vezno tkivo vseh sorodnih in drugih področij, ki ga kakorkoli obravnavajo ali zadevajo.

Kaj vas je vodilo v raziskovanje notranjega dogajanja ljudi, usvajanje psiholoških znanj?

Vsak posameznik je obdarjen z določeno spretnostjo, katero se lahko že zelo zgodaj opazi. To pomeni, da mu gre nekaj odlično od rok; da nekatere vsebine z lahkoto in hitreje osvaja, kot druge; morda celo povezuje in nadgrajuje znanja s svojimi razmišljanji; jih spretno in smiselno uporablja tako zasebno, kakor tudi kasneje pri svojem delu ipd. Recimo, da sem sama sebi dopustila ugotoviti, kje je moje mesto, v čem sem boljša in s čim lahko največ doprinesem. Kljub temu, da sem znanja pridobivala iz različnejših področji, so se čedalje bolj prepletala in šele kot celota stkala v uporabno strukturo, s katero lahko smiselno upravljam. Če k temu dodamo tudi osebne izzive, preko katerih se na tak ali drugačen način sprehodimo prej ali slej vsi, sem ob študiju v tujini uspela sestaviti skorajda čarobne formule. Kakorkoli obračam, človek in človeška narava sta me privlačila in vznemirjala že od nekdaj. Namesto računske kombinatorike pri srednješolski matematiki se je v moji glavi dogajala kombinatorika ljudi in njihovih vsebin.

Kaj ste na tej poti odkrili o sebi?

Prijetno vprašanje. Naj strnem odgovor v nekaj svetih resnic, do katerih sem se ne le teoretično, temveč tudi izkustveno “dokopala”. Izpostavljam jih, ker bi do teh odkritij moral priti prav vsak izmed nas. Odkrila sem, da vem vse in hkrati še nič. Tisti izrek, da več ko veš, bolj se zavedaš, koliko še ne veš – drži. Ugotovila sem tudi, da sem najpomembnejša in hkrati popolnoma nepomembna. Eno intimnejših odkritij pa je, da sem neomajna v svoji veri ter da se zavedam, da je ni stvari, ki je ne bi zmogla, če bi se tako odločila. Pa da imam vgrajeno uravnilovko za krivice in detektor za zlaganost.

Ste vedeli, da s temi znanji želite pomagati ljudem ali vas je sprva vodila želja, da raziskujete sebe?

Moj namen ni pomagati ljudem, ker se s tem izrazom ne strinjam. Dopuščam pa možnost, da ljudje v meni prepoznajo vsebine in zgled, za katere menijo ali čutijo, da jim bodo koristile ob morebitnem prenosu podatkov. Niti nisem bila nikoli sama sebi projekt. Spoznavanje samega sebe je proces, ki se nikoli ne konča, v kolikor sledimo novodobni miselnosti, da smo bitja neprestanega razvoja in neomejenih kapacitet. Na to novodobno past “delo na sebi, raziskovanje, osebnostna rast ipd.” rada opozarjam. Kako pa naj bi  “pravilno raziskovali” sebe? V laboratoriju nismo, ne vemo niti kakšni bomo zvečer, kaj šele jutri. Da o neprestani subjektivnosti in ukrivljenih predstavah sploh ne začenjam. Ubili smo raznolikost karakterjev. To ni življenje. Odgovorim lahko, da so znanja prihajala neobremenjeno, spontano in sproti. Šele po dolgih letih neprestanega pridobivanja znanj in preko neskončnih poligonov človeških iger, si danes dopuščam samozavesten nastop, ko teče beseda o naravi ljudi.

Kako vam pri razumevanju ljudi, med pogovorom pomagajo veščine mediatorskega znanja?

Mediatorstvo je sicer odličen nabor znanj in tehnik, ki lahko marsikomu pridejo prav, a le, če se bo usvojeno znanje potrudil spraviti v prakso, se uril v novem načinu komunikacije in se v njem utrjeval. Bi pa ob tem vprašanju rada opozorila na nevarnost enoznačnega širjenja znanj. Raztezajo se namreč lahko tako po vertikali, kakor tudi po horizontali. Menim, da smo področje komunikacije že tako prežvečili v zadnjih letih, da so ljudje na te in podobne vsebine postali imuni in ob njih zavijajo z očmi. Z določenimi znanji in vsebinami smo ne samo šli v nepregledno širino, ampak tudi že zavrtali v globino, medtem ko bi lahko kdaj tudi kaj pogledali v višino. Višino na področju komunikacije predstavlja energetska komunikacija. O tem vemo še bore malo, je pa zagotovo mnogo bolj pomembno in potrebno pozornosti, kot bi si morda predstavljali na prvo misel. O meni in mediaciji pa je zgodba takšna, da razumem ljudi brez mediacije, mi pa občasno mediacija predstavlja pripomoček s katerim lahko primerom, ki temu ustrezajo, omogočim, da razumejo drug drugega. Mediatorstvo uporabljam z namenom, da pridem do ljudi z “mehkimi težavami” v “trdih sistemih”.

Vam pridejo prav tudi v zasebnem življenju, se ‘prepirate’ drugače, odkar jih imate?

Hehe, žal, se ne prepiram. Se zgolj pogovarjam, prepričujem, evalviram, pogajam in dogovarjam. Pa tu in tam ujezim. Predvsem pa se veliko, na veliko in neprestano veselim.

Dogodek za ženske se osredotoča na – kot sami pravite – steber ter alfo in omega življenja: žensko. Kje ste vi osebno začutili, da ženske nismo deležne dovolj podpore, kaj vas je pognalo v oblikovanje tega dogodka?

Ženske kronično ne podpiramo samih sebe. To je podpora, ki jo potrebujemo najbolj in si jo hkrati nudimo najmanj, drugim pa neprestano. Če je ženska v ravnovesju, si tudi uspe zagotoviti vso “zunanjo” podporo, ki jo potrebuje za svoje optimalno delovanje.

Čedalje bolj žal mi je srečevati in spoznavati nezadovoljne, nezadovoljene, nesrečne in objokane ženske. Samo zato, ker vidijo, da ne zmorejo vsega, mislijo pa, da bi morale. Ne samo, da je s takšnimi težko ali celo nemogoče sodelovati, zdi se mi celo nedopustno, da gre toliko moči, sposobnosti, talentov, kreative in nasploh življenjske sile…v nič. Če ženska ni ok, ni nič ok. Zgodbe, katere srečujem, postajajo vse težje in bolj žalostne, posledice bolj usodne in vsi ti trendi, ki ženski površno obljubljajo srečo in uspeh, so me premaknili z mesta. Če sem nekoč morda še verjela, da je vse za nekaj dobro in da tudi vsa “zlaganost” mora priti na “svoj račun”, menim danes drugače. Ljudem hočem povedati, da imajo možnost izbire. Hočem povedati, kaj vse je trenutno že na izbiro. Preveč novih dognanj se je 

že zgodilo, da bi še vedno tavali v temi. Vsaka pa naj se potem sama in na lastno odgovornost odloči, kako dalje. Skratka, ni dovolj, da vemo, da imamo izbiro. Vedeti moramo tudi, kaj vse ta izbira je. Zakaj bi je bili deležni le petični?

Omenjate tudi dejstvo, da smo ženske veliko lažja tarča svetovnega marketinga in novih trendov. Zakaj?

Nisem rekla, da smo ženske veliko lažja tarča. Ženske nasploh smo glavna tarča. Tega si nisem izmislila jaz, o tem pričajo številke, ki obračajo svet lepote, zdravja, mode, starševstva itd. Žensko potrošništvo vrti svet. Zakaj si večina njih gelira nohte? Zakaj si polnijo ustnice, hodijo na meditacijo in ne s partnerjem na primer na bazen? To je pravzaprav vprašanje za vsako posebej, je pa to tudi tema, katere se bomo dotaknile na dogodku za ženske. In zagotovo bomo ugotovile, da imajo s tem marsikaj tudi guruji človeške psihe in nevroznanosti, ki so našli način, kako zlesti ženski v misli.

Na neki način to povzroča ‘bezljanje’ sem ter tja, od ene nove modne muhe k drugi, a vse v želji, da bi bile boljše, bolj vitke, lepše, močnejše. Smo same sebi strup in kako se tega odvaditi?

Nismo dobesedno same sebi strup, so pa nekatere dopustile, da se jim miselni črvi lepo debelijo in množijo v umu. Kot kapljica črnila, ki počasi in vztrajno obarva bistro vodo v kozarcu. To se dogaja tudi v naših možganih. Že zgolj en spregledan in nenaslovljen miselni nastavek lahko povzroči veliko škodo. Tako obarvan um je zagotovo večji izziv spraviti “v red”, kakor če sproti ohranjamo miselno higieno. To pa lahko izvajamo samo, če posedujemo znanja, ki nas k temu vzpodbujajo ter nam nudijo mehanizme, kako to dosegati. Razčistiti moramo s svojimi potrebami po sprejetosti, opaženosti, pohvali, priznanju in potrditvi. 

In v luči tega: kako se vaš dogodek razlikuje od vseh drugih ponujenih in zakaj ni še en marketinški trik?

Mi dovolite brutalno iskreno litanijo? Za razliko od večine ne vodim mailing liste, ne hlastam za strankami in jih ne zasipam z neprestanimi novicami. Za izvedbo dogodkov sem se odločila, ko je povpraševanje preseglo moje časovne kapacitete in mi je bilo mnogokrat žal nekoga odsloviti in drugega ne ali mu ne uspeti pravočasno zagotoviti podpore. Predavanja se mi zdijo odlična oblika prenosa znanja, kjer lahko hkrati znanja dostavljam mnogim, slušatelji pa ob tem ne čutijo pritiska, temveč lahko večplastno presodijo sami ali je tam nekaj zanje. Iz žensk ne delam odvisnic, katere bi mi morale zvesto slediti (in nositi denar), ampak stremim k samostojnosti strank. Poleg tega so predavanja do zadnje malenkosti skrbno premišljena in vsaka  moja izgovorjena beseda slušatelja uravnava, širi njegove miselne okvirje in vstavlja pozitivne, koristne miselne nastavke. Prav gotovo je prednost tudi to, da vse teme obravnavam kot skupek več področij in ne le posamezno področje. To se v praksi izkaže kot odlična prednost, saj slušateljem omogoča lažje razumevanje in posledično lažje spravljanje slišanega v prakso. Predvsem pa sem ponosna na širok nabor znanj, kar mi omogoča, da nisem kopija ali franšiza nikogar. Ljudje niso ne-umni. Začutijo, vidijo, slišijo in razumejo.

Pravite, da bo na njem na voljo tudi več praktičnih vsebin. Kaj to pomeni?

Praktične vsebine zato, ker bodo obiskovalke nekatere stvari slišale prvič, nekatere prvič na drugačen način in pogledale nekaj z drugačnega kota. To bo sprožalo nove nevronske povezave, širilo obstoječe miselne okvirje in spreminjalo miselno naravnanost. Rojevanje novih, drugačnih vsebin je tako neizogibno. To je po mojem mnenju največja uporabna vrednost, ki jo lahko dobimo, seveda poleg delovnega zvezka, ki ga bodo slušateljice prejele v roku enega tedna po izvedenem srečanju ter hipnoze ali energijske kopeli, ki si jo bomo ob koncu srečanja privoščile. Verjamem, da bo to srečanje, ki ga ne bodo pozabile.

Opis ‘multipraktik’ je nekaj, s čimer se ženske običajno kitimo in ponosno poudarjamo, kaj vse lahko delamo hkrati. Zakaj to ni dobro?

Ja, ta “multipraktik” je dokaj nova, moderna pogruntavščina. Rodil jo je predvsem zaslonski način bivanja, ki nam dovoli kukati v tujo intimo in omogoča biti del življenj pravzaprav kogarkoli. Mnoge se ponujajo na pladnju, seveda pa ne želijo kazati svoje bede, temveč izpostavljajo blišč. Na drugi strani ekrana pa (pre)mnoge temu verjamejo in zavidajo. Tudi, če ne verjamejo, se nehote in v hipu v naš um naseli tisti miselni črv, kapljica črnila, katera sem že omenila. Res je, da ženska že od nekdaj usklajuje več vlog, vendar tako visokih pričakovanj, kot jih danes gojimo do sebe, nismo gojile še nikoli. Včasih imam občutek, da smo v silni želji, da bi se ženske okrepile in opolnomočile, naredili ženski še več škode. Trendi, ki pod krinko ženske prepričujejo, da “ zmorejo vse, da so pomembne, da si lahko privoščijo vse, da so lahko kdorkoli želijo, da imajo lahko vse ipd.« so nevarni. To ni moja izmišljotina ali pogruntavščina. O tem pričajo dejstva in številke. Ženska je v čedalji večji stiski. Verjemite, tudi ženske, ki delajo reklamo »multipraktikom«, se v zaodrju, za zastrtimi kulisami in ko ugasnejo žarometi, zlomijo in hodijo po pomoč. 

S številnimi vlogami, ki jih igramo, pozabljamo na to, kdo smo, pravite. Kako nam to lahko pomagate najti?

Nekatere morajo najti in naumiti, nekatere se morajo samo spomniti. Odvisno, ali so že bile kdaj v življenju mirne in zadovoljne ali ta stanja spoznavajo prvič. Mislim, da vam tu ne morem ponuditi enoznačnega odgovora, še posebej, če upoštevam, da se človek v življenju spreminja, da se spreminjajo njegovi možgani (plastičnost možganov), spreminjajo se njegove vrednote, prioritete in prepričanja. Pomeni, da se spreminjajo tudi vloge in vsebina vlog. Morda bi bilo še najbolje, če bi rekla, da sicer res pozabljamo na to, kdo smo, ampak teh samoizpraševanj se moramo lotiti večkrat v življenju. To, kdo smo, je definicija, ki se spreminja, prilagaja, se nadgrajuje in raziskuje vsakokrat znova. Nekatere, ki bodo delale večje korake in prehodile daljšo pot, se bodo preobrazile bolj. Nekatere manj. In vse to je ok. Pomembno je le, da se to spomnimo vprašati in se tudi potrudimo najti odgovor v različnih življenjskih obdobjih. Ženske smo res izjemne in naše moči brezmejne. Kar se pa tiče mojega dela, prisegam na predavanja (energijska komunikacija), intenzivne individualne pogovore in hipnozo.

Kot pravite, ni vsaka za vse, tako kot ni vsak moški za vse, ljudje imamo svoje prednosti in slabosti. Zakaj to tako težko sprejmemo?

Ne bi rekla, da to težko sprejmemo. Izziv vidim v tem, da sploh ne vemo in ne znamo določiti svojih prednosti. To pa nam da občutek, da smo za-nič in to je v ozadju naših misli program, katerega težko sprejmemo, še težje spreminjamo, ker se ga niti ne zavedamo. Vajeni smo kritike, ponižnosti in skromnosti. V modernem svetu “talentov” pa se nenadoma pol sveta sprašuje ali so morda narcis, če preveč verjamejo vase in hkrati doživlja kot uboge in bedne, če ne najdejo ideje s čim se prijaviti na talente. Če povzamem, težko se nam je sprejeti samo zato, ker prevladuje miselnost, da imamo slabosti in da jih moramo sprejeti. Če samo malo obrnemo povedano, pri tem upoštevamo pravila našega uma in rečemo: “Ti imaš pa tako čudovito prednost – te zanima kaj to je? Ti jo lahko pokažem, ti jo lahko pomagam videti?” smo spremenili in speljali misli za 180 stopinj. Veličasten efekt za nič dela, pa tudi lagati nam ni bilo treba. Mimogrede, zato nekaterim ne delujejo afirmacije. Ker je razkorak med tem, kar njihovi možgani mislijo oziroma verjamejo in kar jih hočejo “nalagati”, prevelik. In če se vrnem k rdeči niti, ko in če se ne zavedamo svojih prednosti pa postanemo lahka tarča vseh prodajalcev sladkornih pen.  

Ena naših največjih vlog, nalog in gonilnih sil v življenju je ustvarjanje. Kdaj ustvarjamo, kreiramo, delamo preveč in zakaj je pomembno razločiti, v kaj je vredno vnašati svoj trud?

Oprijemljivo ustvarjamo in kreiramo takrat, ko smo zadovoljni in v ravnovesju. Ko naše misli in posledično naša energija niso razpršene, temveč točno usmerjene, kot laser. Vsakokrat, ko delamo preveč, pomeni, da so se naša pozornost, misli, energija razpršile in takrat imamo lahko občutek, da stojimo na mestu. Tu večina ljudi naredi napako in se začne gnati še bolj. To pa pomeni, da bodo še več energije trošili v razpršeni obliki. Takšno početje ne bo dalo pričakovanih rezultatov, bo pa zagotovo porabilo vse zaloge vaše energije. Velikokrat na tej točki pade diagnoza “izgorelost”. Kapacitete energije, ki so bile na voljo, se porabijo pod nulti nivo, ki je potreben, da sploh lahko “delujemo”. Če smo poleg tega še ne-prava oseba na ne-pravem mestu, potem ni veselja, strasti, zadovoljstva, ni izpolnjenih bistvenih pogojev, da postanemo generator energije. Tonemo globlje. Čarovnija je, ko se postavimo na pravo mesto in postanemo generator, ki ustvarja presežke ter jih lahko deli med druge.

Ste sami zadovoljni s tem, kje ste v svojem življenju, kaj ste dosegli, ali se tudi vi še kdaj mučite z nezadovoljstvom, iščete izboljšave in torej potrebujete vodstvo, reset? Če skrajšam: se ta pot kdaj konča?

Jaz sem neizmerno zadovoljna s seboj in z vsem, kar me obdaja. Če ne bi bilo tako, bi bilo nekako ne-prav predavati drugim. Za moj okus sem do sedaj dosegla ravno prav vsega na podlagi dosedanjih odločitev. Vem, da me čaka še veliko čudovitega dela, novih podvigov in prenašanja znanj, saj neprestano iščem nove načine, nove možnosti in nove odgovore, ki jih predajam ljudem. Moje vodstvo so notranji vzgibi, reset pa tako kot za vse – sem in tja –  nujen. Življenje je lepo in ta pot naj se nikoli ne konča.

Prispevek objavljen na: https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/suzy/zenske-smo-glavna-tarca-svetovnega-marketinga-zensko-potrosnistvo-vrti-svet-suzy?fbclid=IwAR1n-kZ2jA5KUtJDmOQu5TLfEGzbCg1-rCVSS7yuqvmszf7o9dqQggNaYzI#google_vignette