Vsak dan se opomnite,
da se svetlobo vidi z zaprtimi očmi.
O Tjaši
mag. tjaša ravnikar
Tjaša Ravnikar je krizna manegerka odnosov, pisateljica, predavateljica, mediatorka, supervizorka, trenerka mediatorjev in ustanoviteljica Umologije – medicine misli. Je mojstrica komunikacije, pogajanj, reševanja konfliktov. Njena slišanost pa omogoča spreminjanje prepričanj drugih v njihovo in širšo korist.
Svoje znanje kontinuirano poglablja pri svetovno znanih mentorjih, ki učijo o celostnem človeškem ustroju in naravi našega bivanja, s svojim pionirskim delom na področju razvoja človeških potencialov pa je v Sloveniji postala prepoznavna kot umologinja – strokovnjakinja za razvoj človeških potencialov. Ni usmerjena v zgolj eno področje človeškega bivanja, ampak deluje na vseh ključnih področjih življenja slehernega posameznika: partnerstvo, starševstvo, kariera in delo, psihofizično zdravje ter sobivanje človeka z drugimi bitji in naravo.
Poleg akademskih dosežkov, ki vključujejo magisterij prava in nadaljnjo specializacijo na področju psihosocialne pomoči, se je Tjaša med drugim izobraževala na področju naturopatije, kognitivno-vedenjske teorije in hipnoterapije. Strast do raziskovanja človeškega uma in dolgoletne izkušnje so ji omogočile, da je razvila popolnoma svoje orodje za doseganje rezultatov, imenovano kirurgijo uma. Z njeno pomočjo in s celostnim pristopom pomaga vse več posameznikom doseči osebno ravnovesje in trajnostne spremembe.
Kot predavateljica, avtorica in urednica številnih člankov, kolumen in prispevkov, ki so bili objavljeni v mnogih priznanih slovenskih medijih, Tjaša navdihuje posameznike in skupnosti s svojim znanjem ter praktičnimi rešitvami tudi v obliki izobraževanj, tečajev, okrogle mize, predavanj in delavnic.
S celostnim pristopom in umološko obravnavo vse več posameznikom pomaga doseči osebno ravnovesje in trajnostne spremembe.







Kaj jo žene, kaj je glavno gonilo njenega dela?
Žene jo pretanjen čut za krivice, zavajanja ter ničelna toleranca za neodgovorne in iz malomarnosti storjene napake.
Zazna potencial in tudi nudi moč, da se ga doseže.
“Življenje se nam ponuja v odtenkih sive, to pa še ne pomeni, da ne obstajajo področja, ki morajo biti črno-bela. To je nekaj, kar mora vsak posameznik razčstiti pri sebi, sicer pride do kolapsa sistema. Lastnega ali širše.
V skorajda vsem in vsakomur prepoznam potencial in to tudi jasno predstavim. Vse je stvar vizije, volje in naravnanosti uma.
Moje delo je iskren in srčen poklon otrokom, mladini, živalim in naravi. Torej vsem tistim, ki so za naš obstoj ključni, a hkrati daleč najbolj spregledani…ne(u)slišani…in zlorabljeni.”
Zaveda se širših slik in hkrati razume ozke zgodbe posameznikov.
“Naloga vseh nas je širiti svoje miselne okvirje in ponastavljati miselne aparate na sploh. To je edini način, da prenehamo ustvarjati brazgotine na najbolj ranljivih in posledično graditi nove in nove generacije bodočih odraslih, ki bi poznali samo sprevržen, enoumen način delovanja, ga ponotranjili kot normalnega in “prodajali” naprej.”
Kljub temu, da so njen navdih najmanj videni in slišani, pa se mora za njihovo dobro pri svojem delu največ srečevati z odraslimi.
“Z največjim veseljem delam z otroci in mladostniki, a prava pot za njihovo dobrobit vodi preko odraslih. “Poštimati” se morajo v prvi vrsti prav tisti, s katerimi bivajo, ob katerih se razvijajo, odraščajo ali imajo najpogostejše stike. “
Zato naj vas ne zavede - to ni za mlade, temveč TUDI zanje. Dejstvo je, da napake z napačno in vsiljeno miselnostjo naredimo že pri najmlajših, zato se moramo danes aktivno spreminjati tudi kot odrasli.
To je zagotovo največja posebnost njenega dela – v prvi vrsti so k sodelovanju vabljeni starši, saj so oni tisti, ki so tako ali drugače pripomogli k nastali situaciji. Nikakor ne dovoli, da bi otroke “dostavljali” z miselnostjo, da je z njimi nekaj narobe in da jih je treba “popraviti”.
“Kot vedno…smo odrasli, prevzemimo odgovornost in začnimo pri sebi. Otroci bodo temu sledili. Vse, kar uravnovešen otrok potrebuje, je uravnovešen starš.”
“Mladostniki, mladi ljudje so neprecenljiva naložba za prihodnost nas vseh. Bolj kot kdajkoli prej se danes na videz pred njimi razprostira neskončna možnost izbire, a so hkrati izgubljeni in stisnjeni v kot. Izbiro doživljajo kot breme, ob kopici tehnološkega in ekranskega balasta izgubljajo voljo, vizijo in smisel. Izgubljajo sebe. Preplavlja jih občutek, da jim ne gre, da ne zmorejo, da ne vedo kaj bi, kaj hočejo, kaj si želijo. Ne prepoznajo ciljev, negotovost pa jih zadržuje na začetkih poti, prežete od strahu in dvomov.
Zato je moje delo primarno namenjeno mladim, njim, ki imajo občutek, da nikamor ne sodijo, da jih nihče ne razume in da se ne morejo z nikomer iskreno pogovoriti. Njim, ki menijo, da so jih starši (za)pustili, da ne najdejo stika z njimi. Mladim, ki še kako čutijo stiske, obupujejo pod bremeni, pritiski, pričakovanji, skrbmi in strahovi. Njim, ki menijo, da niso dovolj dobri, vredni, opaženi in da jim ne bo uspelo. Njim, ki se morda težko zberejo, osredotočajo in ne veselijo…morda se težko učijo, imajo tremo…morda so ustrahovani ali ustrahujejo, imajo temne misli, čutijo ravnodušnost, pesimizem, nihilizem.
Prav vsak od njih je del svetlobe, ki je prišla z določenim namenom. Najverjetneje le še ne vedo tega, ker jim nihče ni povedal ali pa vsaj ne dovolj na glas!”
Ustanovila je samosvoj in neodvisen medij, revijo Umologija, s pomočjo katere širi svoja znanja in se osredotoča na združevanje najnovejših znanstvenih spoznanj. Bralcem pomaga do trajnih in pozitivnih sprememb v življenju, sama pa meni, da »… je medicina misli prihodnost in sredstvo pri uresničevanju in širjenju vizije le te.«.
Tjaša neumorno in strastno dostavlja znanja skupinam, ob tem pa razpoložljive termine posveča tudi individualnim srečanjem. Pa naj gre za posameznike, pare ali mlade, vse se prilagodi potrebam strank. Ob vseh dolgoletnih izkušnjah pravi, da ni ničesar več, kar bi jo presenetilo. V praksi največkrat izvaja hipnozo, svetovanje, RTT terapijo ali ustvarja pogoje za energijsko čiščenje, kirurgijo uma, implementacijo alter ega, pranje možganov, celično kodiranje, obisk notranje knjižnice, nemalokrat celo pogovor s pokojnim ali nedosegljivim… Vse odvisno od psihofizičnega stanja osebe. Na uvodnem posvetu se določi najboljši pristop za vas.
“Pomnite, izumrlo bo vse, kar nas krivo speljuje s poti razumevanja, poznavanja in nadzorovanja svojega lastnega potenciala moči, zmožnosti in (daljnosežnosti) vpliva. Izumrl bo Božiček, dobri možje, religije, velikonočni zajčki, zobne miške ipd. Nekoč ne bomo več silili otrok prijaznim stricem v naročje…
Da bi zdravili nezdravi, dajali ubogi, pomagali nemočni, usmerjali zmedeni, pridigali zgrešeni, umovali ne-umni…bo nepredstavljivo, kot je ravnokar to, kar sem pravkar izrekla.”