Besedilo poudarja, da klasični pristopi k upravljanju človeških virov in skrbi za psihofizično zdravje na delovnem mestu niso več dovolj ter da je treba v ospredje postaviti naprednejše strategije upravljanja človeškega uma. Zadovoljstvo in zdravje zaposlenih sta ključna dejavnika produktivnosti, zato je nujno aktivno vključevanje posameznika ter upoštevanje novih znanj s področja psihologije in upravljanja miselne naravnanosti. Prispevek odpira vprašanja demotivacije, izgorelosti, robotizacije, menjave vrednot in iskanja smisla ter ponuja sodobne pristope za ustvarjanje zdravih, učinkovitih in usklajenih delovnih okolij.

Napredek je, da smo začeli govoriti ne samo o fizičnem, temveč tudi o psihičnem zdravju na delovnem mestu. Naj pa takoj izpostavim, da danes že ugotavljamo, da to ni dovolj. In med tem, ko še vedno nismo povsem uspeli spraviti v prakso zagotavljanje splošne in celostne dobrobiti vsakega delovno aktivnega posameznika, niti sistematizirali zagotavljanje dostopnosti in kvalitete psihofizične pomoči, smo zopet na pragu menjave pravil igre. Klasični pristopi, ki jih poznamo, se bodo morali nadgraditi v ažurne načine pomoči pri doseganju zadovoljstva posameznika na delovnem mestu.
Zakaj poudarjam ažurnega? Ker so nam na voljo že nova znanja, nova dognanja in nove tehnike, s katerimi lahko optimalno dostopamo do upravljanja zadovoljstva posameznika. Še več, v to enačbo zagotavljanja zdravja in zadovoljstva na delovnem mestu moramo aktivno vključiti tudi vse vpletene posameznike.
Zakaj zadovoljstva? Ker sta zadovoljstvo in zdravje soodvisna, oba pa pogojujeta posameznikovo ali celostno učinkovitost in produktivnost.
Prepričani smo, da se vsi zavedamo, da se svet, kakor tudi način našega bivanja celostno preobražata, s tem pa neizogibno tudi področje dela in vidiki upravljanja s človeškimi viri. V kolikor želimo vsi delovno aktivni slediti dogajanju in hkrati zagotavljati ne zgolj preživetje, temveč tudi presežke, se bomo morali začeti posluževati naprednejših strategij.
Psihologija je že od nekdaj temelj pri upravljanju človeških virov, vendar pa nam danes ob vseh novostih s področja poznavanja in upravljanja človeškega uma, predstavlja zgolj odskočno desko. In, če se navežem na prej (med vrsticami) omenjeno trditev, da moramo danes za enako stopnjo učinkovitosti vložiti več dela kot nekoč, je potemtakem tudi logično uporabiti novejše prijeme.
Spremembe na področju dela niso naključje. So odraz psihofizičnega stanja množice, ki se danes prvič dojema kot posameznik. V kolikor uspemo nagovoriti in zagotoviti potrebe tako celote kakor tudi individuuma, lahko ustvarimo najbolj zmogljive, vrhunske in osredotočene (predvsem pa zdrave) delovne enote in posameznike znotraj njih.
Predstavila vam bom strategije, ki se jih peščica poslužuje že milijarde evrov in dolarjev dolgo in hkrati bomo razjasnili naslednje:
· ukvarjanje z zasebnimi tegobami troši dragoceno energijo za delo
· (de)motivacija (prispodoba svetilka in laser)
· stanje splošne “izgubljenosti” in množične menjave delovnih mest
· porast fizičnih in psihičnih bolezni drastično zmanjšuje delovno uspešnost
· spreminjanje prioritet in vrednot dela
· robotizacija kot zamenjava človeške delovne sile
· destruktivnost novodobnih trendov izpostavljanja sreče in uspeha
· pomembnost ohranjanja mikro in makro ravnovesja
· razmejevanje poklica in poslanstva kot nezaželeno dejstvo
· “pravi” ljudje na “ne pravih” mestih
Vse novosti s področja razumevanja, kdo in kaj človek je, kako deluje in ustvarja ter kaj in koliko pri vsem tem ima njegov um, nam omogočajo izboljšave in napredek pri upravljanju človeških virov.