Nikoli niste prav zares sami

Prispevek poudarja, da osamljenost ni objektivno dejstvo, temveč rezultat naše interpretacije, saj možgani ustvarjajo izkušnjo sveta glede na naša prepričanja in naučene vzorce. Prazniki sami po sebi niso vir stiske, temveč pomen, ki jim ga pripišemo, zato lahko z zavestno spremembo pogleda in fokusa okrepimo pozitivne vidike ter zmanjšamo občutek praznine. Ključno je, da prevzamemo odgovornost za svoje počutje, upoštevamo svoj psihofizični »proračun« ter si dovolimo praznike (in življenje) oblikovati po svoji meri.

Osamljenost ne obstaja, ker nikoli niste prav zares sami. Tudi, če ob vas ni druge fizične osebe. Že samo celice v našem telesu dokazujejo, da smo prava skupnost. Nikakor pa ne pozabimo na naravo, živali in energijo, ki vse nas napaja in ohranja pri življenju. 

Poglejmo dejstva, ki so vsekakor drugačna od splošnih in mnogih »resnic«. Slednje zaradi mnoštva zmotno izpadejo glasnejše, močnejše in posledično – bolj resnične. Zlahka zavedejo in nas potegnejo v vrtinec podtaknjenega mišljenja. V resnici pa moramo zgolj razumeti čustva in način delovanja naših možganov ter to, da prav oni ustvarjajo našo izkušnjo sveta. Tudi izkušnjo praznikov in osamljenosti. Celo povezanost med njima.

1.    Razumevanje nas osvobodi

Zakaj se nekdo veseli praznikov in se jih drugi ogiba? Zakaj nekdo verjame v praznike in drugi ne? Zakaj jih nekdo povezuje z osamljenostjo in žalostjo, drugi s počitkom, mirom, umikom in tišino?

Ne, niso vsi ljudje obdani z ljubečimi sorodniki in prijatelji. Niti niso vsi obdani z obiljem. Niti z zdravjem. Pa vendar lahko med enimi in drugimi najdemo takšne, ki obupujejo, aktivno izkušajo osamljenost, pa tudi takšne, ki ne. Ključne razlike so v našem interpretiranju okoliščin. In to našo interpretacijo lahko kadarkoli spremenimo. Z lahkoto smo glavni igralec-režiser v čudoviti igri našega življenja in ne zgolj brezglasen statist, ki ga pošiljajo sem ter tja.

Zgolj in samo informacije so tisto, kar določa, kdo smo, kako smo ter kako živimo. Skozi katere oči ste spoznavali svet, ko ste bili mali? Ste prejeli informacije, da je življenje lepo ali težko?

Namig: Razmislite, kakšen je vaš odnos do praznikov in kakšen do osamljenosti. Kaj menite o tem? Če vas neprijetno zaščemi v telesu ali občutite stisko ob tem vprašanju – potem je čas, da spremenite svoj »pogled«.

Ali ste vedeli…

Če se (še) ne počutite dobro, lepo ali prijetno – je to znak, da vas čaka znanje, ki ga (še) niste usvojili. Čakajo vas trenutki, ko boste lahko še bolj razširili svoj miselni doseg in celo spremenili svoja prepričanja. Sami lahko določate, kako se počutite – pravzaprav to celo počnete ves čas.

2. Možgani ustvarjajo izkušnjo sveta

Če poznamo delovanje naših možganov, njihovo povezavo z našim fizičnim in nefizičnim telesom, potem vemo, da neprestano ustvarjajo našo izkušnjo sveta.

Vemo, da so možgani kreativni direktor naših misli, čustev, delovanja in percepcije. Določajo, kako celostno dojemamo sebe in svet okoli nas. Še malce drugače povedano: kakor smo (bili) učeni, tako mislimo, da je prav in edino možno.

V resnici pa je vse ena velika zgodba. In zgodbe vedno nekdo pripoveduje in nekdo posluša oziroma »sprejema«. Na kaj pa imamo vpliv kot poslušalec? Zgodbo lahko razumemo, kot to želi pripovedovalec, lahko pa jo razumemo tudi – po svoje. To pomeni, da se znamo odločati sami zase kljub temu, da nam od zunaj vsi in vse sugerira(jo), kako naj mislimo in čutimo.

Namig: Mi sami smo tisti, ki nečemu ali nekomu pripisujemo vrednost in pomen. Največkrat to počnemo tako, kot smo vzgojeni, družbeno učeni in kot nam to prikazujejo trendi. Zakaj pa ne bi bili malce trmasti in se odločali tako, da bo nam bolje?

3. O čemer govorimo, to krepimo

Če se osredotočimo na praznike in osamljenost, ki ju mnogi v tem času občutijo, potem ne moremo mimo moči navad in »dobronamernih« trendov.

Vsako leto se v tem obdobju nabirajo kupi vsebin, ki razpredajo, polemizirajo, dramatizirajo na to temo. Pri čemer ne gre za zanikanje pomembnosti in teže izpostavljene problematike. Gre zgolj za poudarek, da to ne bo prineslo miselnega preobrata. Najverjetneje bo stisko marsikomu še poglobilo in jo kot »vročo robo« ponudilo celo tistim, ki morda nanjo do zdaj še niso pomislili.

Vse je stvar prepričanja. Z vseh strani nas zdaj prepričujejo v to in zdaj v ono. Tako se človek kar »naleze« tega uboštva in nepopolnosti. Ponotranjimo predstave, kako bi moralo biti. In to prav za praznike. Kaj pa ostale dni?

Ali ste vedeli…

Bolj, ko se družbeno »prepričujemo« v osamljenost med prazniki, več je bo in prej jo bomo začutili. Čustva so namreč nalezljiva. Če pa bomo zmogli predstavljati najrazličnejše pozitivne vidike praznikov – in to ne glede na okoliščine – bomo dali sebi in drugim možnost, da izberemo nekaj s tega, pozitivnega seznama. Morda pa ni vsem do praznikov, kot jih prikazujejo ideali. Morda pa nekdo potrebuje mir in tišino.

V razmislek: Bodimo iskreni do drugih in sebe ter razmislimo ali nista morda prav ta namišljena dobrota in prijaznost enkrat letno (»ubogi reveži, ki so za praznike sami in osamljeni«) tisti, ki sta hinavski, pokroviteljski in ustvarjata žrtve? Taistim mislecem, pa prinašata pomirjujoč občutek, kako so sami lahko srečni in hvaležni?

4.    Osamljenost v resnici ne obstaja, praznike pa lahko v sebi nosimo ves čas

Osamljenost sama po sebi ne obstaja. Obstaja naš občutek, naše misli, naša interpretacija, da smo osamljeni. Temu se prepustimo, kadar ne zberemo dovolj volje, da situacijo spremenimo in se prelevimo iz statista v režiserja. In dobra novica? To lahko spremenimo VSI. Kadarkoli se tako odločimo.

Umološka vaja: Izprašajte se: koliko lepega se mi je to leto že zgodilo? Kaj je to bilo? Kdaj, ob katerih priložnostih in ob katerih ljudeh mi je najlepše? Ob katerih malenkostih, vsakodnevnih ritualih mi je prijetno? Za kaj si že dolgo nisem vzel/a časa? Zberite vse odgovore črno na belem in napolnite svoj urnik z njimi vse dni v letu!

V razmislek: Če se počutite osamljeni, zavihajte rokave in se podajte v iskanje družbe in dogodivščin. Zagotavljam vam dve stvari: s tem si boste zagotovili uspeh pri spremembi svoje situacije in, da boste zagotovo našli dušo za druženje. Ljudi mrgoli in z lahkoto vsak družbo dobi. Ne pozabite pa niti na tisto – kosmato in pernato!

5. Upoštevajte svoj psihofizičen »proračun«

Prazniki danes prinesejo predvsem kup zahtev, norm in pričakovanj drugih, ki jih je težko zadostiti. Zaradi vsega »moram… tako je prav…to se spodobi…« se ljudje vse prevečkrat zadolžijo ne le finančno, temveč tudi energijsko. Na eni strani pretirano druženje in na drugi osamljenost, ki boli. Oboje črpa vaše človeške vire.

Umologija svetuje: Letos najprej izročite darilo sami sebi in odgovorite na vprašanja: kako se počutim za praznike po navadi? Kako je bilo lansko leto? Kaj naredim ali ne naredim, da mi je potem žal? Kdaj mi je bilo do zdaj najbolj prijetno? Kdaj se počutim prazno in kdaj napolnjeno? Ob katerih osebah je lahkotno in ob katerih zaigrano?

Te stvari lahko letos spremenite. Si upate narediti po svoji meri? Iskreno – nič ne bo drugače, samo vi boste BOLJE.

Koliko je vseh tistih, ki se ne držijo »tradicionalnih« vrednot, naredijo stvari po svoje in se imajo fantastično. Koliko je vseh tistih, ki živijo drugače, na drugih predelih sveta, pa zaradi tega niso nič boljši ali slabši ljudje. So pa med njimi morda mnogi bolj zdravi, izpolnjeni in NE osamljeni kljub samoti.

Ali smo slabši človek, če ugotovimo, da nam nekaj ne paše in v skladu s tem delujemo in spremenimo svoje navade? Ne. Zaradi tega smo boljši človek. Ker smo bolj v skladu s seboj in, ker znamo bolje poskrbeti zase. Če bolje poskrbimo zase in smo dobro, potem lahko poskrbimo tudi za druge.

Zato si dovolite široke misli. Morda bo prav vam tokrat pasalo malo samote, saj je ob vsemu hrupu, šumu in motilcih, vredna zlata. Morda pa boste tokrat stavili na kvaliteto, ne kvantiteto. Pa čeprav boste ta kvaliteta SAMI SEBI!

Prispevek si lahko preberete na: https://viva.bhc.si/aktualno/nikoli-niste-prav-zares-sami/a/10953259