Misli in razmišljanje nista naključje; oboje lahko zavestno izbiramo in nadzorujemo, kar vodi do pozitivne miselne naravnanosti. Redno opazovanje svojih misli omogoča notranjo svobodo in sposobnost prekinitve avtomatizma, ki nas veže na preteklost. Umetnost razmišljanja pomeni znati se izprašati in zavestno izbirati poti, ki nas vodijo k uravnoteženemu in pristnemu življenju.

Razmišljati ni isto kot imeti misli.
Imajo pa tako misli, kakor tudi razmišljanje zelo pomembno skupno točko, ki jo zagreto vsakokrat izpostavljam. To je, da lahko oboje IZBIRAMO in NADZORUJEMO!
Včasih se nam zdi, da misli pridejo same. Da so nekaj, kar se nam pač zgodi. Da smo z njimi nagrajeni (če imamo »dobre«) ali kaznovani (če imamo slabe). V resnici se nam »samo zgodijo« zgolj na podlagi nevednosti.
S trenutkom, ko pričnemo osvajati pomembna znanja o delovanju svojega telesa, pa ugotovimo, da jih lahko in moramo zavestno nadzorovati in izbirati. Vsaj dokler si na novo ne vzpostavimo notranjega sistema, ki temelji na pozitivni miselni naravnanosti. Do takrat bomo namreč gojili negativno. Takšno, ki jo imamo privzgojeno VSI.
Ko začnemo izbirati svoje misli in razmišljanje – dosežemo kreativnost zavesti.
MALA ŠOLA UMOLOGIJE
Vsak dan si večkrat vzemite trenutek, da opazite, kaj mislite.
Že samo ta malenkost – torej, stop, pavza, kaj zdaj mislim / razmišljam – vas bo urila v sposobnosti stopiti iz toka avtomatizma.
To je prva oblika notranje svobode: postati opazovalec svojih misli.
Šele takrat lahko začnemo izbirati tiste, ki nas vodijo naprej – ne tistih, ki nas držijo v kalupu preteklosti.
Umetnost razmišljanja ni v tem, da vemo vse.
Je v tem, da se znamo izprašati in se posledično bolj pristno, koristno in uravnovšeno pomikati po poteh življenja.