Se Slovenci poročamo prehitro?

Prispevek izpostavlja, da so poroka in ločitev pogosto zaznamovani z napačnimi pričakovanji in družbenimi normami, medtem ko je dejansko vse stvar miselnih konstrukcij in okvirjev, ki jih ustvarja naš um. Koncept “ne-poroke” je predstavljen kot alternativo, ki omogoča praznovanje partnerstva brez tradicionalnih pričakovanj in pritiska, hkrati pa služi kot orodje za refleksijo in prilagoditev miselnih vzorcev. Ključna sporočila so, da odločitve oblikujemo sami, percepcija določa izkušnjo in da lahko usmerjeno treniranje uma spremeni, kako dojemamo dogodke v življenju.

Prehitro ne, zagotovo pa z napačnimi pričakovanji in kupom neuporabnih iluzij.

Poroka je po večini danes v ljudeh zgolj miselni konstrukt, ki ne upošteva vseh možnih scenarijev in pripravljenosti vlaganja energije, da se odvije točno tisti, ki bi si ga želeli.

Veliko se moramo še naučiti o svojem umu in načinu razmišljanja. V razmislek lahko ponudim vprašanje: zakaj definiramo poroko kot dobro in ločitev kot slabo? Zakaj še vedno edine priprave na poroko potekajo pri cerkvenih predstavnikih, ki nimajo nikakršnega okusa posvetnega življenja oziroma ga vsaj naj ne bi imeli? 

In tudi ponujam dve umološki ideji: ena je, da bi se morali poročati šele, ko bomo dovolj zreli za prirejanje zabav ob morebitni ločitvi; druga pa, da si lahko (v kolikor imamo izjemno željo po poroki) priredimo tudi ne-poroko.

Ne-poroka

Ne-poroka je bila rešitev, ki smo jo dorekli za par, ki se ni uspel zediniti na to temo. Torej, ne-poroka poteka popolnoma enako kot poroka, s to razliko, da jo lahko ponavljate poljubno pogosto in da vas poroči vam ljuba oseba, ki jo skupaj izbereta. Ima kdo glede tega kakšen zadržek? Menite, da je ne-poroka manj “resnična” in iskrena? Mislim, da bi lahko vsaj tri dni razlagala o njenih prednostih s “psihološkega” vidika.

Vse v življenju je stvar prepričanja, miselne naravnanosti in miselnih konstruktov, ki smo jih osvojili in utrdili skozi čas. Če smo sposobni dojemati ločitev kot slabo, smo jo tudi, kot dobro ali nevtralno. Vse je stvar miselnega okvirja in to je moje delo. Trenirati človeški um, da poljubno in po potrebi širi in menja miselne okvirje. Zakaj bi to hoteli?

Pred vas postavim dve škatli in rečem, da izberite in odprite zgolj eno. Pri tem vedite, da je v tej nekaj dobrega, lepega, koristnega in prijetnega, kar bo skočilo in se naselilo v vas, v oni nekaj grdega, slabega, škodljivega in bolečega. Katero boste odprli?

Enako je z vsemi odločitvami, ki jih v življenju sprejemamo in premike, ki jih posledično delamo. Včasih pa je vse, kar potrebujemo, nekdo, ki nam bo dešifriral formule, jih pomagal preslikati na našo situacijo, nam pomagal sestaviti optimalno strategijo in nam zagotovil, da zmoremo. Ker je to pač res.

Prispevek si lahko preberete na: https://med.over.net/se-slovenci-porocamo-prehitro/