Dolgoživost in naš um: kako živeti sto let in več

DELI NA SOCIALNIH OMREŽJIH:

V članku lahko preberete, da zdravje, vitalnost in dolgoživost niso zgolj posledica genetike, temveč predvsem miselne naravnanosti, življenjskega sloga in vsakodnevnih navad. Ključni dejavniki dolgega in kakovostnega življenja so urejeni odnosi, gibanje, smiselno delo, upravljanje čustev ter prepričanja, ki jih gojimo o sebi in staranju. Avtor izpostavlja, da sta mladostnost in hitrost okrevanja odraz nastavitev našega uma, zato lahko z zavestnimi odločitvami, odgovornostjo in majhnimi koraki bistveno vplivamo na svoje zdravje in življenjsko dobo.

Vsaka nevednost nas danes stane dobrega počutja, zdravja, vitalnosti, moči ter dneve, mesece ali celo leta našega življenja. Si to res želimo privoščiti?

Ljudje hitro opazimo, ko nekdo izgleda izčrpano, utrujeno in bolno. Velikokrat rečemo, da nekdo dobro ali slabo izgleda za svoja leta, jih dobro skriva ali slabo nosi.

Zakaj torej nekateri izgledajo mlajši in drugi starejši, kot v resnici so? Imajo res na to vpliv geni in zgolj podedovane posebnosti, kot smo bili učeni do danes? Ali je res nekaterim namenjeno živeti bolje in dlje, kot drugim? In zakaj se morda še niste vprašali, zakaj to ne bi bili ravno vi?

Zdravost in dolgoživost sta temi, ki burita duhove. Ponudniki na to temo ustvarjajo neskončno vsebin in dajejo najrazličnejše obljube. Ne zmanjka zgodb herojev, ki so premagali to ali ono bolezen, dosegli zavidljivo starost… pa naj gre za fikcijo ali resnično zgodbo. Vsebin, ki nam opisujejo, nam približujejo in nas prepričujejo o tem, kaj vse nam je dosegljivo in kako naj to dosežemo, okrog nas mrgoli. Zakaj torej v praksi še vedno ni tako? Če se zavedamo osnov, lahko to spremenimo. Vse je namreč stvar znanja, vizije, odločitve in volje posameznika.

1. Vedno sledite dobremu zgledu

Kljub vsem obstoječim informacijam, vedno predlagamo, da se držimo usmeritev, ki se pri raziskavah najpogosteje izrazijo in so skupne vsem zdravim, vedrim in dolgoživim starostnikom. Sledenje pričajo o ključnih skupnih točkah vseh, ki dosegajo visoko starost (sto let in več) in pri tem ohranjajo vitalnost, energičnost, zdravost in neodvisnost do konca.

Predpogoj fizične dobrobiti je vedno psihična. To pomeni, da boste za dolgo in zdravo življenje primorani urediti svoje odnose, popraviti samogovor, si zagotoviti prijetno družbo, omogočiti čas za tišino, se vzdrževati v lahkotnem in igrivem duhu ter izprašati svojo vero v nereligioznem smislu: »Kaj verjamem? Kaj mislim in kako razmišljam? Ali zaupam? Sem umirjen/a?«. Presenečeni bi bili, ko bi vedeli, kako zelo je slednje pomembno pri soočanju z različnimi situacijami, zmanjševanju stresa, ohranjanju odličnega imunskega sistema, ogibanju težjih in kroničnih bolezni itd.

Vendar pozor, če ste zdaj morda pomislili na prijaznost, bližino, dobroto, odnose in pomoč pri vsakodnevnih opravilih… Pomoč ni vedno pomoč! Raziskave so razkrile, da pomoč starostnikom ni dobrodošla, saj jim krade samozavest, zavedanje, da zmorejo sami, in priložnosti, v katerih bi se sicer lahko utrjevali, krepili in razvijali še naprej.

Kakorkoli, ne verjemimo minimalnim standardom, ki so nam ponujeni. Ne verjemimo, da je življenje težko, zakomplicirano in kratko. Zakaj in kdaj smo sprejeli mišljenje, da leta prinesejo tegobe, bolezni in bolečine? In da smo lahko veseli, če je samo to? Zavedajmo se, da se da tudi drugače in bolje, pri tem pa se zgledujmo po tistih, ki že dosegajo ali imajo tisto, česar si sami želimo. Dejstvo je, da nam je to pod določenimi pogoji vsem dosegljivo.

2. Razlike med nami, ki določajo stopnjo zdravosti in dolgoživosti

Miselna naravnanost (kako in kaj razmišljamo), zvedavost, življenjski slog (hrana, pijača, spanje, gibanje, delo), mir in ravnovesje, vera in zaupanje, druženje in pomoč so vsa področja, ki pogojujejo naše zdravje ter dolžino in kvaliteto življenja.

Ali ste vedeli…

kako zelo pomembno je gibanje?

Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje… čim večkrat in čim pogosteje. Ne rabite obiskovati posebnih in organiziranih vadb. Dovolj je že, da izkoristite priložnosti, ki se vam vsak dan ponujajo za rekreacijo. Na primer polurni sprehod, hoja po stopnicah, klančine in sedenje na tleh. Tako zelo preprosto.Bi še uporabljali pomanjkanje časa ali »ne (z)morem« kot izgovor za to, da se vozite z dvigalom, če bi vedeli, da se vam bo 30 minut, ki jih boste morda porabili na stopnišču namesto treh minut v dvigalu, obrestovalo kot 3 leta daljše življenje?
In kdaj nazadnje ste se usedli na tla? Zapomnite si, da nam vse udobje ne prinaša vedno koristi, in da se je iz tal še vsak pobral, če se je hotel. Leta pri tem niso ovira. Dejstvo, ki ga pri tem izpostavljamo je: kar uporabljamo, se krepi, česar ne, pa zakrni.

kako zelo pomembno je delo?

Brez dela ni jela… se je govorilo včasih, danes pa zagotovo velja, da brez dela in malo manj jela ni dolgega, zadovoljnega in izpolnjenega življenja. To ne pomeni, da morate sestradani garati do onemoglosti. Pomeni pa, da:1) od zdaj naprej nadaljujte z zmernim in premišljenim vnosom čim manj predelanih ter domačih hranil,2) vztrajajte pri delu, ki vam prinaša veselje in zadovoljstvo.Dokler ima človek delo in smisel, ima tudi razlog za življenje. Pa če gre za delo z ljudmi, rastlinami, živalmi ali kakršnokoli drugo ustvarjanje, ki nam je v določenem obdobju dosegljivo in drugim v korist.

kako zelo pomembna so čustva?

Zadržana čustva so kot ekonom lonec … ki ga ob neprimernem upravljanju lahko raznese. Enako je z nami, ljudmi. V kolikor se ne naučite upravljati s svojimi čustvi, jih prepoznavati in izražati, lahko pride do usodnih posledic. Zmotno verjamemo, da vse to počnemo pod krinko trendovskega sproščanja in odpuščanja, vse dokler nas nazadnje fizično ali psihično obolenje ne opomni, da smo v resnici nehote in nevede pometali pod preprogo. Kaj pa, če bi raje naslednjič kar takoj izrekli na glas, kar vas žuli in na ta način nagovorili teme in osebe, ki se vam sicer še danes le tiho nalagajo in spreminjajo v »spečega« sovražnika? Verjemite, ni tako zelo težko, kot si morda na prvo žogo to predstavljate.

3. Mladostnost in dolgoživost sta odraz stanja našega uma

Ne moremo preko dejstva, da nekateri enostavno izstopajo in s celo svojo prezenco izžarevajo mladostno, močno, zdravo in energično osebnost. Takšnim posameznikom po navadi mnogi zavidajo in se čudijo, kako jim to uspeva. Naj tokrat izpostavimo dve študiji, s pomočjo katerih lahko pridemo do odgovora. Zagotovo pričata o tem, da je človeški um nad materijo, kar pomeni, da sta tudi mladostnost in dolgoživost zgolj posledica tega, kaj verjamete, v kaj ste se pustili prepričati in kakšna pričakovanja gojite do sebe.

Prva pravi, da znaki staranja niso odvisni od dednosti ali od drugih zunanjih dejavnikov (na katere velikokrat nimamo vpliva), kot smo verjeli in mislili do sedaj. To so ugotovili tako, da so pri »starostnikih« (80 +) po zgolj tednu dni bivanja v poustvarjenem okolju njihove mladosti, izmerili neverjetne rezultate izboljšanja. Posamezniki so se fizično in psihično pomladili za vsaj desetletje.

Druga študija pa nas lahko navduši z ugotovitvijo, da se naše celjenje, okrevanje in na sploh psihofizično stanje dogaja na podlagi našega dojemanja časa. To pomeni, da predviden čas okrevanja, celjenja oziroma zdravljenja ni sam po sebi določen, temveč je takšen, kot nam je bilo rečeno in napovedano. Skratka, kot mislimo, kot verjamemo oziroma pričakujemo. Rezultati so namreč pokazali, da so se ti procesi v telesu posameznikov prilagajali uri, ki je poleg sodelujočih kazala popačen čas, brez njihove vednosti. Tistim, ki je ura kazala, da teče čas hitreje, so se rane celile hitreje. In obratno. Pri tistih, katerim je ura kazala, da teče čas počasneje, pa je bilo tudi okrevanje dolgotrajnejše.

To pomeni, da če boste verjeli in seveda tudi kaj naredili za to, da bi živeli dolgo in dobro, tudi boste. In hkrati to tudi pomeni, da če se zavedate pomembnosti stanja in nastavitev vašega uma, boste z lahkoto dosegali in ohranjali zdravje.

Kako pa začeti spreminjati nastavitve svojega uma?

Pomagajte si z naslednjimi tremi vprašanji: 1.Kaj zares / v resnici hočem?V življenju je vse stvar interesa ali po domače »vse se da, če se hoče«.
2.Zakaj je do tega prišlo?Odgovor vam bo ponudil uvid, kje in kako je prišlo do morebitnega nesporazuma oziroma napake. 3.Kako sem jaz doprinesel/a k temu?To vprašanje je ključno, saj nam omogoča, da prepoznamo svoj del odgovornosti in s tem avtomatično pridobimo priložnost, da to spremenimo. Saj veste, vedno sta potrebna dva za tango. Iskren pristop do teh vprašanj ter poglobljeno in mirno tkanje odgovorov, vam bo ob izzivih in neudobnih situacijah prinašalo svežino, jasnost, razumevanje in predvsem – olajšanje!

Z vsem, kar premoremo, smo odgovorni zase, ker se vse začne in konča v naših glavah. In to se vedno začne že pri najbolj preprostih in zaradi tega velikokrat spregledanih malenkostih. Prav fizični rituali, kot je na primer pitje vode vsako jutro, zmerna in domača hrana ali večerno branje kvalitetne knjige pred spanjem, določa kako mladi izgledamo, koliko mladi se počutimo in koliko časa bo tako ostalo.

Ne glede na to, v katerem obdobju življenja se nahajate, si vsak dan na urnik umestite malenkost, katere se veselite in na daljša obdobja neprestano zastavljajte nove cilje, h katerim boste stremeli in jih po korakih ter z užitkom na poti tudi dosegali.

Temeljito prevetrimo svoja prepričanja. Opomnimo se, da s pomočjo »kratkoročnih kreditov«, ki jih najemamo in uporabljamo kot bližnjice, zgolj ustvarjamo dolg, ki ga bomo morali nekoč drago plačati. To se zgodi vsakokrat, ko ne (po)skrbimo zase, kot bi morali. Zavedajmo se, da je življenje prečudovito in, da se nam odvija točno tako, kot pričakujemo, da se bo.

Prispevek si lahko preberete na: https://viva.bhc.si/nasveti/dolgozivost-in-nas-um-kako-ziveti-sto-let-in-vec/a/10953018