💌#28 Ljudi bi morali trenirati kot pse (2. del)

Cesar Millan nas uči, da je gibanje in uravnoteženost ključ do dobrega počutja tako pri psih kot pri ljudeh. Redna rutina, gibanje, postavljanje meja in uravnoteženo življenje krepijo telo, um in dušo. Pomembno je tudi, da ostajamo radovedni in odprtega uma, saj nas prav nepričakovane izkušnje učijo in nadgrajujejo.

V prejšnjem delu novičke sem pisala o šepetalcu psov, Milanu Cesarju.

Pravzaprav bi lahko kar rekli, da je Millan v prvi vrsti psihoterapevt. Skrbnike psov spravlja »v red«, da so posledično zmožni pravilno voditi svojega psa. Ko sem neko obdobje spremljala njegove oddaje, kjer obiskuje stranke na domu, se je nemalokrat zgodilo, da so se skrbniki zlomili in zajokali. Seveda ne zaradi svojih nevzgojenih psov, temveč zaradi vsega sr**** v ozadju njihovih misli, kar pa je hkrati tudi vplivalo na pasjega prijatelja. Zato nam Millanovo znanje vsekakor lahko koristi, tudi če nimamo psa. 

In kateri sta ti dve navodili, ki jih tako favoriziram in jih prevajam tudi v svet človeške psihologije?

mm

m

1) Vsi mi bi se morali bistveno več gibati

Človeško telo je ustvarjeno za gib, zadostna količina gibanja na prostem pa tudi preprečuje in lajša kup fizičnih in psihičnih tegob. Telo, ki se ne giba, propada. Prav tako kot psi tudi ljudje potrebujemo rutino. Potrebujemo gibanje in delo. Omogoča nam občutek varnosti in zadovoljuje našo potrebo po predvidljivosti in nadzoru. Prinaša nam občutek smisla, koristnosti, prijetno utrudi um in zadovolji dušo. Sem že omenila meje? Marsikdo bi jih potreboval. Še posebej mladi, ki so ob vse bolj »ohlapnih vzgojnih prijemih« in kupom izbire izgubljeni bolj kot kadar koli prej.

2) Osredotočati bi se morali na to, da URAVNOVESIMO svoje življenje

Vsega po malo. Ampak res malo. Manj »jamrati« in se pritoževati. Si privoščiti počitek in sladkosti. Vendar predvsem zavzeto, srčno in strastno delati. Se spraševati, kaj še lahko damo in kako še lahko izboljšamo svoj prispevek. Brez preračunljivosti. Se učiti, igrati in iskreno veseliti. Dopustiti, da nas prijetna utrujenost vodi do naslednjih, zrelih in sočnih plasti bivanja. Se zavedati, da kontrasti barvajo in vznemirjajo ter enoličnost razkraja. Neprestano garanje ali neprestano sedenje na sončku odpade. Uravnoteženost je ključ.

Video to razmišljanje podkrepi. Malo za šalo, malo za res 😉

Zato bodimo kot psi in kot Millanova priporočila.

Bodimo odprtega uma.

Bodimo dovzetni.

Ne segajmo po enih in istih programih, temah in receptih. Spoznavajmo čim več in tem bolj, saj nikoli ne vemo, kje bomo prejeli ravno tisto informacijo ali izkušnjo, ki nam še manjka, da zaključimo neko poglavje. Morda pa nam bo na novo osmislila ali nadgradila že obstoječa prepričanja.

Sladke skrivnosti življenja se spoznavajo tam, kjer jih ne pričakujemo. Veste, ne nazadnje smo tudi ljudje živali, stvari pa mnogo bolj preproste, kot si mislimo. A kaj, ko smo se tako odlično izurili v kompliciranju svojih in pasjih življenj.