💌#17 Čas imamo ali pa ga nimamo

Čas je konstrukt, ki ga dojemamo skozi lastno zavedanje in interpretacijo; naše dojemanje sedanjika vpliva na zdravje, energijo in hitrost celjenja. Um ne pozna časa, deluje le v sedanjiku, zato lahko z zavestnim odnosom do časa optimiziramo svoje življenje. Če bi že od malih nog razumeli čas kot zaveznika, bi bilo naše dojemanje življenja lažje, bolj polno in uravnovešeno.

Čas, čas, čas…

Ta čas. Pravi čas. Premalo časa. Dolgčas. Časovnice. Ta čudovita količina, ki nam dokazuje sledljivost in vzročnost. Eno bolj razburljivih in vznemirljivih predavanj, ki sem ga izvedla zgolj enkrat v preteklem letu, je bilo na temo: ČAS. Je že res, da je bilo slišano morda kar velik zalogaj za zbrano publiko, a nekaj vem zagotovo.

Na ta naš ljubi čas od takrat gledajo drugače. Ga čutijo drugače. Se ga zavedajo drugače. Ga dojemajo drugače.

Sem morda razlagala znanstveno fantastiko? Pravzaprav ne, samo zdi se nam tako. Znanstvena fantastika se nam zdi namreč vse, česar še nismo slišali, videli ali o tem razmišljali. Znanstvena fantastika je torej nekaj, kar v našem (osebnem) svetu do tistega trenutka še ni obstajalo. Vsaj ne na takšen način. Je nekaj, kar nam nekdo predstavi prvič. Je zaradi tega to toliko bolj prav ali morda celo napačno? Je to izmišljena ne-umnost?

mm

m

Tako nas hoče zavesti naš um vsakokrat, ko smo postavljeni pred nekaj, kar nam ni bilo do zdaj znano in kar je celo v nasprotju z vsem, kar smo bili do danes učeni, vzgojeni in vpeljani. V našem primeru v način bivanja in merjenja časa, kot ga poznamo. Si predstavljate, da bi bili od malega učeni drugače? Da bi nas učili, da leto mine še enkrat hitreje, kot menimo ali pa da eno leto traja npr. sedanjih 5? Kako bi to vplivalo na naše dojemanje časa? Kako bi se počutili, ko bi v skladu s tem spremljali vse spremembe na sebi in v svoji okolici? In če je vse odvisno od našega dojemanja in interpretacije… če danes vemo, da nesnovno določa snovno… kako zelo drugačna bi torej naša življenja z drugačnimi zavedanji lahko bila?

Naj vam za igro in v razmislek ponudim zgolj 3 zanimiva dejstva:

1. naš um ne pozna časa, deluje in ustvarja IZKLJUČNO V SEDANJIKU
2. ko so delali raziskave in merili celjenje modric in poškodb pri različnih skupinah, so ugotovili, da so se ljudem, ki so mislili, da čas teče 2x hitreje, modrice in poškodbe celile 2x hitreje; tistim, ki so mislili, da čas teče 3x hitreje, pa so se celile kar 3x hitreje
3. konstrukt časa je konstrukt, kot vsi drugi. In če rečemo, da je vse na tem ljubem svetu konstrukt, ki je zavoljo nekoga ali nečesa ustvarjen in utrjen v naših prepričanjih s točno določenim namenom…pa da se da vse te konstrukte spreminjati in z njimi upravljati…potem imamo zagotovo še mnogo tega, kar nas čaka, da raziščemo…da razkrijemo…da osvojimo…da nadgradimo.

Veste, čas imamo ali pa ga nimamo. In čas je lahko na naši strani, ne moremo pa biti mi na njegovi. Ker čas ni naš gospodar. Čas samo JE. Ne odteka, niti ne teče ali beži. Se GIBLJE. Če je treba, malce pohitri ali celo upočasni. S časom se upravlja in manj predsodkov, ko gojite, večja zaveznika bosta postala. Čas je dobrina, ki nam je nihče ne more vzeti, lahko pa jo ne-umno trosimo naokrog. Je edina vrednost, ki se je ne da nadomestiti ali kupiti. Čas iz nas ustvarja bogataše vseh vrst, pa se večina tega ne zaveda. Čas je neoporečen, neskončen in…na voljo imamo VSEGA.

m

Kako zelo drugačno bi bilo vaše življenje, če bi vas že od nekdaj učili, da imate na voljo ves ljubi čas, ki ga potrebujete?