Dualnost nas uči, da moramo vedno izbirati med možnostmi, kar razprši našo energijo in preprečuje občutek celovitosti. Teorija enosti nas uči, da obstaja ena “skleda” možnosti, iz katere vedno potegnemo tisto, kar je prav za nas v danem trenutku. Z zavedanjem enosti lahko svoje misli, energijo in odločanje usmerimo učinkoviteje ter ustvarjamo bolj uravnovešene situacije.
KAJ, KO BI SE KONČNO OTRESLI RAZMIŠLJANJA NA NAČIN DUALNOSTI IN ZAKORAKALI V NAČIN MIŠLJENJA ENOSTI IN EDINSTVENOSTI?
Dualnost je tista, ki nas neprestano sili, uri, spodbuja v načinu mišljenja, da moramo vedno med nečim izbirati.
!Pozor! Natančno preberite še enkrat zgornji stavek.
m
Svet dualnosti ni nič drugega kot mehanizem, ki nas razprši in nam neprestano ustvarja občutek, da je možnosti ogromno, da moramo ves čas nekaj tehtati in se odločati. Poleg tega pa se jasno zavedamo ali pa zgolj nosimo v sebi podzavesten občutek, da smo se ob sprejeti odločitvi morali tudi nečemu odreči. Takšno je človekovo razmišljanje v sistemu dualnosti. Kaj izberem in čemu se odrečem? Dualnost, ki je v resnici ni.
m
Človek se mora naučiti razmišljati drugače in si ustvariti nov, svež, poenostavljen sistem, ki je njemu lasten in dobronameren – tako njemu, kakor tudi drugim.
m
Dualnost nam nikoli ne more prinesti občutka zadostitve, pomiritve, uravnovešenosti in celovitosti. Zavedati se moramo, da dualnost ni realnost, ampak je zgolj ena izmed opcij, ki je nam ne-lastna, nam ni prirojena, temveč zgolj privzgojena in priučena.

m
Kako si lahko pomagamo s tem svežim pogledom? Kako se lahko krepimo v nečem, kar ni enako svetu dualnosti, če pa smo celo svoje življenje tako učeni in vzgojeni?
Ste se kdaj vprašali, koliko volje, energije in časa je porabljenega, da nekaj nam nenaravnega vzdržujemo? In povrhu vsega sebi in drugim ne delamo dobro, niti koristno? Trenutni sistem mišljenja krade naše kapacitete po nepotrebnem. Namreč, vsi naši viri niso popolnoma nič drugega, kot oblika energije. Energije, ki nas napaja, nas ohranja pri življenju, nam je na voljo v upravljanje in zavzema najrazličnejše nam vidne in nevidne oblike (volja, moč, čas, denar, pozornost, vitalnost, premičnine itn.).
m
Kaj pa se zgodi, če to poznano teorijo dualnosti zamenjamo s teorijo ENOSTI?
Da nekaj je in ni?
Da je lahko nekaj za nas dobro in hkrati ne?
Da nekaj hočemo in nočemo?
m
To pomeni ENOST. Samo ena možna stvar hkrati, ki pa ne izključuje druge. Obe možnosti sta enako verjetni, obe prisotni, celo hkratni… mi, naše stanje, naše zavedanje in mišljenje pa smo tisti, ki bodo v določenem trenutku in danih okoliščinah izrazili določen vidik oziroma naravo situacije.
❌ “Možni sta dve opciji, in jaz bom zdaj izbral/a, katera je bolj prava, bolj pravilna, bolj zame«.
✅ “Vedno mi je na voljo pravi odgovor, hipna informacija, hipni občutek, odločitev. Prihaja iz enosti in to točno tista, ki je tokrat prava zame.”
Enostavno si zadevo predstavljajte tako, kot da je pred vami ogromna skleda vsega in vi boste v vsakem trenutku, ko boste to potrebovali, iz nje izvlekli točno tisto, kar vam pripada.
m
ENA SKLEDA, NE DVE!

m
Razumete razliko?
Svet dualnosti vas uči, da pred vami vedno stojita dve skledi in vas sili, da izbirate iz katere boste vlekli. Sistem enosti pa vam skuša dopovedati, da je pred vami zgolj ena skleda in se zato lahko sprostite in se zavedate, da boste iz nje vedno potegnili tisto, kar vam bo v tistem trenutku pripadalo oz. kar boste v tistem trenutku potrebovali.
Zadeva je zelo preprosta:
Če vam ni všeč, kaj iz sklede vlečete, začnite ustvarjat drugačne situacije, izbirat drugačen način mišljenja, vedenja in čustvovanja… ne pa se “na suho” matrati z menjavo sklede ali ohranjanjem dveh, ker je to utrujajoče in celo ni mogoče.