Umološka piramida opisuje razvoj odnosa do živali od ignoriranja in lastništva do spoštovanja in zavestnega sodelovanja. Višja nadstropja poudarjajo odgovornost, svobodo živali in zavedanje, da odnos temelji na spoštovanju, ne posedovanju. Ključno sporočilo je, da je treba živali ceniti, jim ne škoditi ter se zavedati lastnega vpliva in odgovornosti.
Za vse, ki ste spregledali našo prejšnjo novičko v svojem e -nabiralniku, vas vljudno vabim, da si jo preberete (novička #29).
Tukaj pa nadaljujem z opisom še zadnjih treh točk naše Umološke piramide odnosa do živali.🥰omrežja vzdržujejo ne – umnosti, katere nikoli niso bile namen biti del nas. Vsaj ne na takšen način.

mm
m
5. Rad/a imam vse živali, vse so pomembne in vredne
- moje živali so kralji in kraljice,
- ampak niso one srečne, da tako lepo ravnam z njimi, jaz sem pravi srečnež/ica, ker jih imam,
- zadnjič sem gledal/a dokumentarec o plastiki in poginu želv, od zdaj naprej bojkotiram plastične vrečke,
- kakšna žalostna zgodba, nakazal/a bom denar društvu za okrevanje tega malega pikca,
- jaz res sploh ne razumem, kako so lahko ljudje takšni? Človek je POŠAST,
- ljudje smo živali in ne živali. Vse bomo uničili…
- veš, koliko živali naredijo za nas, tega si res ne zaslužijo,
- grem na dopust / pot & bom sigurno tam spet letala naokoli s hrano, da nahranim tiste revčke,
- “Pa saj, naj gre vse v rit, nas bo narava že kaznovala za vso svinjarijo”,
- “Oh, pikice boge, krhke…”,
- če ne bom jaz, kdo bo? Kdo? Jaz tega ne morem gledat.
6. Spoštujem živali, so veličastne in niso za “imeti”
- živali so res nekaj lepega, veličastnega,
- so del narave, tako kot mi, z njo sodelujejo,
- bolj so pametne, kot mi bebci, ki uničujemo sami sebe in delujemo proti sebi skoraj na vsakem koraku,
- živali morajo biti svobodne, so del narave in tej pripadajo
- vse se samo uravna in jaz se ne mešam v to, zaupam v inteligenco narave,
- ni šans, da bi imel/a jaz žival, ne more biti zaprta v stanovanje in odvisna od mene, mojega časa,
- človek ne more posedovati živali,
- tudi jesti jih ne bi smeli in jih ne,
- če morda včasih vzamem v usta kos mesa (kar ga seveda ne), ampak če bi ga, se zanj iskreno zahvalim in s spoštovanjem in čisto malo pojem,
- naj bo odnos človek – žival za meso vsaj fer, naj meso jedo tisti, ki so pripravljeni žival tudi sami ujeti, ubiti, očistiti in si jo pripraviti,
- tisti, ki delujejo na področjih mesne industrije niso uravnovešeni, ne morejo biti; to so pijanci in psihični bolniki ali pa enostavno NORCI, ki bi brez problema šel nad človeka,
- koliko nam živali dajo, one si izberejo nas in nam “odnašajo rit”, vsaka s svojimi danostmi in sposobnostmi.
7. Spoštujem živali; nikoli si je ne bi omislil/a, kupil/a, zgodilo se je naključno sodelovanje
- največ, kar lahko dam živalim je, da sem zaveden, da se zavedam, da je nočem imeti, ker je ne morem imeti,
- to je prevelika odgovornost in breme, ki naju oba veže, obteži in ustvarjam emocionalni balast,
- žival me je našla, kljub temu, da je nisem iskal, načrtoval, niti hotel/a imeti – v tistem trenutku se je nekaj zgodilo, nekaj je preskočilo in jaz sem enostavno vedel, da moram odreagirati,
- vedel/a sem, da nisem edina opcija, ampak sem se zavedel/a, da sem prava,
- jaz nisem lastnik, sem skrbnik in midva sva zaveznika,
- drug drugemu bova nekaj dala, in se ne obteževala,
- svoboda in sodelovanje je temelj najinega odnosa,
- ne uživam mesa,
- živim zavedno in z namenom, da nikakor ne obtežujem tega planeta, niti fizično, niti emocionalno,
- me gane, imam rad/a, a se ne zapletam v prevelika čustvena nihanja, saj se zavedam, da se vse uravna,
- hkrati pa se zelo jasno zavedam, kje so meje dopustnega oz. nedopustnega ravnanja, zato ne hodim naokoli v togah in meditiram, temveč jasno in glasno, kadar je potrebno pojasnim gledišča in stališča
Torej, dragi Umologi, zdaj pa vas vprašam …
Se kdo prepozna v opisu? Morda koga, ki ga pozna?
Branje teh dveh novičk je bilo komu morda všečno, komu v jezo… bistvo je le, da ugotovimo in se strinjamo, da je dvoličnost in njena dvojna merila zelo nevarna stvar.
Pri tem izpostavljam zelo enostavno pravilo, ki bi se ga z lahkoto lahko držali prav vsi: NE ŠKODI.
Za konec pa vas povabim še k poslušanju kratkega izseka intervjuja, ki sem ga imela na to temo. 🤗