Paradoks sodobnega starševstva: Kakšnega otroka pošiljamo v svet?
Znanstveno utemeljena resnica o zgodnjem razvoju, navezanosti in mitih o socializaciji, ki jim slepo verjamemo.
Dragi starši,
v današnjem svetu smo preplavljeni z nasveti o vzgoji. Trudimo se po svojih najboljših močeh, a nas šum z vseh strani pri tem prej ovira, kot koristi. Vem, da želimo svojemu otroku vsi omogočiti vse najboljše – od najboljših igrač…dejavnosti…pa vse do varnih poti in bleščeče prihodnosti.
Ob vseh teh dobronamernih željah (in hrupu, ki nas obkroža) pa prepogosto pozabljamo na edino in resnično odločilno vprašanje – tisto, ki bo v resnici odločalo in določalo, ali se bodo našemu otroku v življenju utrinjale zvezde z neba. Kaj bo dosegel? Bo miren, zadovoljen, izpolnjen in preskrbljen?
Kakšnega človeka dejansko pošiljamo v svet?
Zgrajeno bo na tem, kdo on v svojem jedru je. Njegova osebnost, njegov občutek varnosti in njegovi nastavki za značaj so tisto, kar (bo) določa(lo) njegove dosežke in njegov občutek sreče.
Da pa bi lahko otroka opremili s trdnimi temelji, moramo najprej presekati globoko zakoreninjene mite, ki nam jih prodaja sodobna družba.
Poglejmo si dva mita, ki krojita (in ovirata) kvalitetno, zavestno starševstvo:
MIT #1: “Mali otroci nujno potrebujejo vrtec in skupine za socializacijo.”
Resnica: Ste že kdaj videli otroka, ki ni šel skozi “vrtčevsko socializacijo”, da bi zaradi tega zgolj plezal po drevesih, visel z vej in se oglašal kot opica? Naravni razvoj vedno najde svojo pot. Po drugi strani pa vsak dan opazujemo vrtčevske otroke, šolarje in odrasle, ki se vedejo agresivno, nesramno in družbeno nesprejemljivo. Resnična socializacija se ne zgodi v skupini vrstnikov, kjer vlada zakon močnejšega. Zgodi se doma, ob varnem zgledu uravnovešenega odraslega.
MIT #2: “Vrtec je odličen prostor za razvoj varne navezanosti v prvih treh letih.”
Resnica: Nevroznanost, psihologija, medicina, razvojne vede in pedagogika so si enotne: varna navezanost v prvih letih je ključ do duševnega zdravja. A nihče vam ne pove resnice – otrok do tretjega leta starosti ne potrebuje skupinske socializacije. Potrebuje izključno varen, miren odnos 1-na-1, da zgradi občutek varnosti. Z zgodnjim uvajanjem v vrtec apriori onemogočimo prav tisto trdno sidranje zdrave navezanosti, o kateri kasneje predavajo vse strokovne discipline.
Mislite, da sta to edina posplošena mita, ki krojita naša življenja od malega v smer, ki se izkaže za slepo ulico ali krožišče?
Kaj boste odnesli z dogodka?
Naš cilj je preprost, a usoden za prihodnost naših otrok: ponastaviti naša starševska znanja in zavedanja o razvoju in vzgoji.
Na predavanju bomo skupaj odkrili:
- Znanstveno ozadje stilov navezanosti – kaj nevroznanost in znanost o naravi človeka pravita o naravi človeka v prvih treh letih otrokovega življenja.
- Kako zgraditi neprebojno varno navezanost – kako otroku nuditi odnos 1-na-1 v svetu, ki od nas zahteva nenehno hitenje.
- Resnica o socializaciji – kdaj in kako otrok zares potrebuje družbo vrstnikov ter kako preprečiti prevzemanje nezdravih vedenjskih vzorcev.
- Resnica o razvoju: Do kdaj nas otrok potrebuje in kakšno obliko podpore mu mogočimo, da mu ne krademo priložnosti za razvoj sebstva, samozavesti in pozitivne aktivnosti.
- Zavedanje o prihodnosti – kako zavestno oblikovati otrokov značaj, ki bo določil pozitiven potek njegovega življenja.
- 10 primerov iz prakse: SOS ravnanja za starše, ko se srečajo z najpogostejšimi izzivi v obdobju predšolskega starševstva
Današnji čas od staršev zahteva veliko, otroci pa so pogosto prepuščeni nasvetom, ki nimajo trdne znanstvene podlage in dotičnega znanja s področja človeške narave. To predavanje ponuja podporo, jasnost in orodja za zavestno starševstvo.
Kdaj in kje?
- Datum: četrtek, 24. september 2026
- Ura: 18:00
- Lokacija: Online, preko platforme Zoom
- Predavatelj/ica: mag. Tjaša Ravnikar
- 10 SOS e-kartic
- izročki predavanja s ključnimi poudarki in usmeritvami
- BON za 10% popust ob nakupu knjigice
Rezervirajte svoje mesto še danes. Število mest je omejeno, saj želimo ohraniti prostor za vaša vprašanja in poglobljeno debato.
„Mi, starši, smo prvi večinski gradnik svojega otroka. Zavestne odločitve v prvih letih so tiste malenkosti, ki krojijo in določajo njihovo prihodnost.” – mag. Tjaša Ravnikar



