💌#52 Samogovor kot sredstvo k osebni celovitosti

Samogovor je temelj naše osebnosti, saj kot korenine drevesa določa, kako rastemo, delujemo in kakšne odnose ustvarjamo. Besede in misli so medsebojno prepletene – oblikujejo naš notranji svet in način bivanja. Ključno vprašanje ni, ali samogovor imamo, temveč kakšen je in ali nas podpira ali omejuje.

Zdaj že vemo, da samogovor JE pomemben, saj je izhodišče za vse, kar mi smo ali nismo, kako smo, kakšni smo, kaj počnemo, kaj imamo, nimamo itn. Je alfa in omega. To so naše misli, ki se včasih tiho in včasih na glas pretakajo po nas ter določajo našo osebnost. Predstavljajte si ga kot korenine vašega drevesa. Ko se boste odločili in jih aktivno prevetrili, boste s tem dejanjem “prerodili” celo drevo. Namreč, stanje korenin ter sposobnost absorbiranja hranil, določa ali drevo sploh uspeva in kako.

Kako naj pravzaprav vemo, kakšen je naš samogovor, če ga niti ne opazimo in ne vemo, da ga vodimo?

Kako biti nanj pozorni?

Kje začeti? Kaj početi? Kako?

Se je kdo izmed vas že kdaj vprašal:

Kaj se porodi prej, misel ali beseda?

Kako naj se torej lotimo spreminjanja česarkoli, če ne vemo zagotovo?

Se lotim besed ali misli – kaj bo lažje, hitreje in bolj učinkovito?

Besede namreč poganjajo misli in misli besede. Besede tkemo v povedi, povedi tkemo v odnos. Odnose gojimo in povezujemo v svoj način bivanja. Odnos s seboj in drugimi.

Kaj to pomeni v praksi?

Beseda JE kraljica.

Je ključ do medsebojnega razumevanja, komuniciranja. Je orožje, ki poškoduje in razdira, pa hkrati lepilo, ki ustvarja lepe trenutke in trdne odnose. Srečujemo jo na vseh področjih naših življenj, predvsem pa vsak dan v sebi.

Samogovor je izhodišče.

Ali ga imate ni vprašanje.

Vsak ga ima.

Vprašanje pa je – KAKŠNEGA?